Tih deževen dan

Danes je tak dan, da mi paše, da je siv in mrzel in da stalno po malem dežuje. Ko mi je še občutek neprespanosti v glavi prijeten, ko se obveznosti zdijo prijetno ubijanje časa in ko pravzaprav komaj čakam, da se lahko s skodelico črnega čaja in laptopom v naročju naselim na kavč in napišem tisto, kar odlašam že kaka dva meseca.

In dejstvo, da je poletja konec, in da me čaka dolga mrzla zima, brez sonca, brez morja, brez tebe, se ne zdi več tako grozno. Ker pridejo drugi ljudje, drugi dogodki in drug letni čas. Ki ima prav tako svoj čar.

Prve dežne kaplje

ki zame vsako leto pomenijo konec poletja, konec nekega obdobja in, moram priznati, včasih se obnašam kot da pomenijo konec sveta Poletje je zame pač tisti najlepši letni čas, čas, ko mi je dovoljeno vse, ko počnem kar hočem, ko je vse popolno in se počutim totalno svobodno. In zato imam sedaj občutek, kot da te dežne kaplje vse to odplavljajo. In mi puščajo sivino, mrzla in temna jutra, dolgo dolgočasno zimo in bledo polt.

Vsakdanji amortizerji

Se vam kdaj dogaja, ko se dolgo pripravljate na kakšno težko preizkušnjo v življenju, ali ko že nekaj časa pričakujete nekaj res slabega, nekaj kar vam bo spremenilo življenje, in to definitivno ne na boljše. Ko je za vami že nešteto neprespanih noči, ki ste jih prebili v pričakovanju in strahu, v solzah in neštetih scenarijih, v neskončnem premlevanju možnosti in odločitev, ki jih pravzaprav ni, saj je bilo že vse odločeno namesto vas.

In v trenutku, ko domine podrejo, ko se začne sesuvati svet in s strahom stojite in čakate, kot čakajoči na strele pred zidom, vas naenkrat oblije neka zaščitna plast, nek mehurček, ki vas varuje pred dejansko ostrino dogajanja, vse se zdi popolnoma nerealno in bolečina se nekako odbije od vas. Dogajanje se odvija nekje zunaj vas, gledate ga od strani, kot v filmu, zavedate se dejanske teže situacije, a je ne občutite. Kot v svojem malem kokonu le stojite in gledate. Brez odrivanja misli o dejanskem dogajanju, ki ga je nekdo zablokiral namesto vas.

Nekoč sem prebrala misel, ki je, vsaj zame, naredila ta svet nekoliko bolj sprejemljiv. Zaradi katere je lažje verjeti. Da se tam, kjer se konča naše vedenje, naša modrost, naša sposobnost obvladovanja situacije, začne milost. Upam, da se res.

Nedelja zvečer

Meni absolutno najmanj ljubi del tedna. Ko se vse stvari, ki sem jih v petek popoldan preložila na naslednji teden, ki se je takrat zdel še tako daleč, počasi spet prikradejo v moje misli, kot da bi me vsakih nekaj minut rahlo dregnile pod rebra med tem ko skušam uživati še zadnje ure brezskrbnega vikenda.

In bolj ko razmišljam o vsem, kar me čaka jutri zjutraj, bolj kot se živciram zaradi prihajajočega ponedeljka, kupa obveznosti, tečnega šefa in deževnega dne, bolj vztrajno odrivam misel, da je mogoče pa res že čas, da se naučim stvari delati pravočasno. Mogoče.

Po drugi strani pa za nič ne bi zamenjala preplesane petkove noči z mojiti in trači minulega poletja, nočnih mms-ov tistim, ki jih ni bilo z nami, in zgodnje popoldanskega prebujanja. Poznega zajtrka, kave z aspirinom, ki je umirila razbijanje v glavi in celodnevnega poležavanja na kavču, v pižami in nabijanja facebook komentarjev na fotke prejšnje noči. In obujanja spominov, ki so se nam nekje med nočjo in jutrom nekam izmuznili

Red zna biti zelo uporabna stvar, točnost tudi, in vedno občudujem ljudi, ki uspejo vse opraviti pravočasno in potem v miru, brez slabe vesti in stresa, uživati v svojem frej času, ki je res frej. In vsakič, ko sredi noči urejam stvari, ki bi jih morala dokončati že pred kakim tednom ali dvema, ko se mi oči že zapirajo, ko si želim samo še spati, pa moram napisati še nekaj strani, spakirati vse za naslednji dan in si umiti lase, si zaželim, da bi bila ena tistih, ki so vse te stvari že opravili, ki v nedeljo ob sedmih zvečer sedijo pred tv-jem, s sveže umitimi lasmi gledajo 24ur in v miru pričakujejo naslednji teden.

Nikoli ne bom taka, čeprav si bom morda vedno potihem želela. Ampak po drugi strani bi mi bilo pa verjetno malo dolgčas. Delat vse v zadnjem trenutku zna biti zelo adrenalinsko