No, pa mi je uspelo!

Zbolet namreč. Tisti hecen topel občutek v očeh, ki ga opažam že par dni, se je včeraj zvečer počasi razširil na celo telo. Ki je, obkroženo z zapiski, obupano skušalo v glavo nekako zatlačiti še zadnje članke za jutrišnji zadnji izpit tega letnika. Pogoj, seveda.

In tako sem namesto na izpitu danes doma, v postelji, pijem pomarančni sok in zbiram energijo, da se premaknem do zdravstvenega doma. Zelo počasi.

In če sem čisto iskrena, ne morem reči, da se nekajdnevno ležanje v postelji in gledanje filmov, pa čeprav z vročino, sliši tako zelo slabo

~ od V na september 23, 2008.